V Olimpiji hoče mladim ponuditi pogoje, kot so v Realu in Barceloni

Roman Lisac. Poldrugo desetletje je pomenil eno najpomembnejših osebnosti v regionalni ligi ABA. Lanskega septembra je prevzel drugačno vlogo in perspektivo. Postal je direktor Petrola Olimpije. Ponosen je, da bodo v klubu, kot pravi, do konca sezone sanaciji zadali zadnji udarec. Iz zeleno-bele inštitucije, ki je bila pred dvajsetimi leti tretja v Evropi, bi rad ponovno naredil gnezdo, v katerem bi se razvijali igralci iz ožje in širše regije. Nekateri koraki v to smer so že storjeni. Velika želja, ki se čisto kratkoročno še ne bo izpolnila, pa je vrnitev v evroligo.

Kaj vas po več kot polletnem direktorjevanju v Petrolu Olimpiji navdaja s ponosom?
Zdi se mi, da smo na pravi poti, ki sva si jo zastavila s predsednikom Tomažem Berločnikom. To pomeni, da bo Olimpija do konca sezone končno po dolgih letih na finančni ničli. Odplačala bo vse dolgove, ki so se nakopičili. Čeprav je klub dolgove v vseh teh letih poravnaval, se sanacija ni nikoli povsem končala. Najeli pa smo kredit za tri leta, kar je običajno glede na likvidnost kluba. Ve pa se, kdo ga plačuje. Določen del sponzorskih sredstev namenimo neposredno za plačilo kredita. To je odrejeno, na ta sredstva ne računamo na drugih področjih delovanja.

Če bi imeli pet sekund, da bi našteli tri stvari, ki si jih kratkoročno želite spremeniti na bolje, bi našteli …
Želim si, da bi imeli »normalen« proračun, da bi kratkoročno igrali v eurocupu, nato v evroligi in da v naslednji sezoni ne bi igrali v treh ligaških tekmovanjih.

Kaj v vaših očeh pomeni »normalen« proračun?
Govoriva o proračunu za člansko ekipo. Naš cilj je, da bi bil v naslednji sezoni podvojen glede na letošnjega. Gre za slab milijon evrov. S tem zneskom bi lahko verjetno popravili uvrstitev v ligi ABA in se borili za uvstitev okrog četrtega mesta oziroma polfinala.

Bo Olimpija gotovo igrala v Evropi, morda v eurocupu?
To je cilj, upam, da nam bo uspelo. Prizadevali si bomo za posebno povabilo. Eurocup je bistveno močnejše tekmovanje kot Fibina liga prvakov, v kateri smo nastopali v letošnji sezoni. Gre za tekmovanje, ki je za evroligo drugo najmočnejše, v njem je veliko ekip, ki so bile še pred kratkim evroligaške. Radi bi bili spet v družini evrolige, ki domuje v Barceloni. Čakamo na priložnost, da bomo »skočili« vanjo. S predsednikom sva si za to zastavila čas nekje štiri leta. Ob tem je treba v klubu postoriti še veliko. Med drugim si želimo iz Olimpije spet narediti produkcijski center za igralce, kot je bil nekoč v časih Zmaga Sagadina. 

Kako bo Olimpija videti v prihodnji sezoni? Kdo bo zagotovo ostal v Ljubljani? Roko Badžim, Mirza Begić, Yusuf Sanon … Še kdo?
Še Igor Tratnik. Koga od zdajšnje ekipe bomo še dodatno zadržali. Posegli bomo tudi po naših mladinskih vrstah. David Kralj (19 let, op. a.), za katerega bomo naredili vse, da ostane v klubu, gotovo trka na vrata članske ekipe. Poleg njega Alen Malovčič in še kdo. Dva ali tri igralce bomo članom torej dodali izmed mladincev. Poleg tega zelo ciljamo na dva tujca, ki bosta res zelo dobra in ju bomo pripeljali na položaje, kjer smo najbolj »tanki«. Videli bomo, kako se bo odrezal avstralski reprezentant Mitch McCarron. Veliko lažje je graditi ekipo, če veš, da imaš v njej na primer že pet igralcev, tem pa potem dodajaš novince.

Koga si najbolj želite zadržati?
V tem trenutku bi težko rekel. O tem se s trenerjem še nisva pogovarjala. Kandidatov je več. Jan Špan, Jordan Morgan, Gregor Hrovat … Več bo znanega po koncu sezone.

Eno presenečenj sezone predstavlja prav Jan Špan, ki je bil pripeljan kot rezervni organizator igre, a se je nemalokrat izkazal. 
Velik napor s sodelovanjem v več tekmovanjih se je odrazil tudi v poškodbah, ki smo jih imeli izjemno veliko. Praktično nikoli nismo bili v popolni postavi. Jan je sezono odigral zelo korektno. Videli bomo, ali bi bil morda primernejši za položaj branilca strelca. Vsekakor je kandidat, da tudi v prihodnje ostane v klubu.

Kakšna je zgodba z Gregorjem Hrovatom, enim najpomembnejših igralcev? Bo podaljšal pogodbo, kako daleč ste v morebitnih pogovorih?
Jaz sem mu že pred časom povedal, kako razmišljam o njem. Želim si, da bi se dogovorili že prej. A vsak igralec ima v glavi svojo zgodbo in pričakovanja. Nekatera so stvarna, druga ne. Vsekakor se Olimpija resno zanima za njegov ostanek.

Kakšen trener bi bil po vašem okusu za prihodnjo sezono in tiste, ki ji sledijo?
Zoran Martić ni trener za pol leta. Gre za izobraženega trenerja, dobrega pedagoga, že zdavnaj bi si zaslužil priti v Olimpijo, a so ga nekateri trenerji prehiteli po desni strani. Ima zgodovino in uspehe. Bil je evropski prvak in podprvak z mlajšimi člani. Znanje ima, a izkoristiti mora zasluženo priložnost. Jaz bi bil vesel, če bi mu uspelo. Navsezadnje gre za Olimpijinega človeka. Zoran je bil sekretar kluba, trener mladih in pomočnik Jureta Zdovca v evroligi.

Olimpija in njene mladinske sekcije. Večkrat ste že nakazali, da si želite kakovostnih mladih igralcev iz ožje in širše regije. Primer prihoda mladega Ukrajinca Yusufa Sanona (letnik 1999, op. a.) naj bi bil vzorčni.
Takšnih si želimo še več, igralcev si želimo še v zgodnejšem obdobju. Sanon je pritegnil pozornost številnih skavtov, ki so se vrnili v Stožice prav zaradi njega. Med drugim me je klical tudi nekdanji odlični košarkar Danko Cvjetićanin, da si našo tekmo v državnem prvenstvu pride ogledat generalni menedžer Brooklyna.

Pogovarjamo se še z enim velikim talentom, upam, da nam bo uspelo. Fant spada med najbolj obetavne igralce na svetu. Morda je v tem pogledu takoj za Luko Dončićem. Igralnega položaja pa ne morem izdati. (nasmešek)

Razmišljate torej, da bi Olimpija spet postala intenzivni produkcijski center? Tudi s polnjenjem proračuna na račun odškodnin?
Tudi Sanon je poslovna poteza. Če nam uspe, da bo odšel v NBA, se bo to za Olimpijo velika finančna injekcija. Želimo si koncepta kluba, produkcijskega središča, z obetavnimi slovenskimi igralci in tujci. Želimo si, da mladi igralci ne bi odhajali v tujino. 

Luka Dončić, Jurij Macura, Žan Mark Šiško, Vlatko Čančar, Aleksandar Lazić je le nekaj imen obetavnih košarkarjev, ki so bili v Ljubljani, a so jo v zadnjih letih zapustili. Kaj boste storili, da ta tok v prihodnosti zajezite?
Veliko let sem v košarki, imam svojo vizijo in povezave. Ne vem, kdo ima še toliko pomembnih stikov v svojem telefonskem imeniku. Ta je moj zaklad. Naš cilj je, da mladim igralcem v vseh oblikah pripravimo takšne pogoje, da bodo želeli priti k nam in tu ostati. Da rosno mladim igralcem, praktično otrokom ne bo treba odhajati v Real, Barcelono, ampak da bodo to dobili doma. Tako odnos kot pogoje. Ne odhajajo sicer za velik denar, gre bolj za odnos. Da se kdo na pravi način ukvarja z njimi, skrbi, da se šolajo, in še kaj.

Razmišljate, da bi kakšnega sina kluba vrnili in kako blizu je to?
Da, z enim sem se pred kratkim pogovarjal.

Kako je danes s sponzorji? V težkih časih ostanejo le najbolj zvesti? 
Čeprav je malo zašla, je Olimpija še vedno Olimpija, z Liscem ali brez njega. Olimpija je Marija na prestolu, ne jaz. Jaz sem le trenutni vodja operative. Olimpija je zgodba, Olimpija je imidž in je ena. Ogromno srečo imamo, da imamo odličnega predsednika Tomaža Berločnika, ki ima rad košarko in Olimpijo, predvsem pa je sposoben gospodarstvenik, ki ve, kaj dela. Veliko tega je prinesel tudi v klub. Točno ve, kaj želi. Izziv mu je, da se bo to tudi uresničilo.

Kaj so njihovi glavni argumenti, da sponzorji prijateljujejo s klubom?
Olimpija ima srečo, da so ji Petrol, Zavarovalnica Triglav, BTC City, Spar, Pivovarna Union, Telekom Slovenije, Gorenjska banka, Špan in drugi zvesti dolga leta. Da bodo poleg tudi, ko bomo sanacijo izbrisali z dnevnega reda. Veliko vlogo ima mesto, na čelu z županom, ki ima rad košarko in podpira šport. Upam, da bo tako tudi vnaprej. Hvala za zaupanje. Moja in naša naloga je, da gledalce pripeljemo nazaj v dvorano.

Kako?
Olimpija ni le ljubljanski projekt, mora biti vseslovenski. Takšna je Olimpija vselej bila. Včasih so jo hodili gledat celo zamejski Slovenci, prihajali so navijači iz drugih regij. V Sloveniji ni mogoče imeti dveh, treh Olimpij. Zmago Sagadin je bil eden, ni jih bilo več. V preteklosti je bilo malo reprezentantov, ki niso nikoli igrali za Olimpijo. Eden redkih takšnih igralcev je bil Matjaž Smodiš.
Po drugi strani je treba vzpostaviti več centrov, do katerih pa Olimpija ne sme biti mačehovska in nekorektna. Morda pravega zaupanja ni zato, ker je bilo porušeno v preteklosti. Vse bom naredil, da ne bom jaz tisti, ki bo klube prinesel okrog.

Če se vrneva k pokroviteljem: kako je sponzorsko sodelovanje s centrom mobilnosti Špan videti skozi vaše oči?
Zelo sem vesel, da sodelujemo. Izjemno pomembno se mi zdi, da se naši mladi igralci vozijo varno. Da so vozila, s katerimi potujejo, »obuta« v kvalitetne gume. Zadovoljni so tako otroci kot starši in trenerji. S Španom smo se pogovarjali o dolgoročnem sodelovanju. Mislim, da bo pri tem ostalo. Mi smo zelo zadovoljni.

Zaradi različnih obvez precej časa preživite v avtomobilu. Na kakšne prisegate?
Vselej sem bil velik ljubitelj avtomobilov. Moram reči, da se imam za poznavalca avtomobilizma. Vožnje je veliko. Ko smo pred več kot 15 leti začenjali ligo ABA, sem šel z avtom v Beograd zjutraj, zvečer pa nazaj ... Okrog 1.200 kilometrov, vmes pa sestanki, kosilo in še kaj.

Avtor članka: Lojze Grčman, avtor fotografij: Saša Despot